Pokliči me po svojem imenu

Chiamami col tuo nome

Luca Guadagnino, Italija / Francija / Brazilija / ZDA, 2017, 132 min, romantična drama, 16+

Poletje 1983. Elio preživlja počitnice v družinski hiši na severu Italije … Doživeto posneta ljubezenska zgodba dveh mladeničev na idiličnem italijanskem podeželju. Dobitnik oskarja za najboljši prirejeni scenarij (od skupno 4 nominacij, tudi za najboljši film, glavno moško vlogo in izvirno skladbo).

Ljubezenska zgodba med fantoma na idiličnem italijanskem podeželju, v srcu poletne vročine. Poletje leta 1983. Sedemnajstletni Elio s starši preživlja počitnice v družinski hiši na severu Italije. Skozi vroče dni se prebija s poslušanjem glasbe, branjem knjig in plavanjem. Njegov oče, profesor, v vilo povabi novega asistenta, postavnega Američana Oliverja. Elio je do gosta sprva hladen, a začne hitro preživljati vse več časa z njim. Elio in Oliver postopoma razvijeta vse bolj intimen odnos, čeprav slednji vseskozi pravi, da »se o teh stvareh ne govori«. Kmalu postane jasno, da bolj kot gre poletje h koncu, močnejša je privlačnost med mladeničema …

Avtor o filmu

»Gre za film o razcvetu ljubezni in poželenja, ne glede na to, od kod prihajata in v kaj sta usmerjena. (…) Menim, da so ljudje kot bitja tako lepi in celoviti, da mi je kljub navdušenosti nad teorijo spolov – dolgo sem proučeval Judith Butler – veliko ljubše svojih igralcev ne raziskovati ali jih kakor koli kategorizirati. Za filme angažiram samo igralce, v katere se zaljubim (…) in verjamem, da se zaradi mojega čustvenega zaupanja vanje ustvarja kemija.«
– Luca Guadagnino, režiser

Recenzije

»Čeprav Guadagnino dogajanje ves čas ovija v tančico skrivnosti, poustvari Eliovo prelomno poletje s takšno intenziteto, da se nam zdi, kot bi ga doživljali na lastni koži. To je redek talent, ki ga uvršča v sam panteon mojstrov čutnosti, kakršna sta Pedro Almodóvar in François Ozon, Pokliči me po svojem imenu pa postavlja ob bok njunim najboljšim filmom.«
– Peter Debruge, Variety

»Uspe mu ujeti ekstazo in agonijo ljubezni.«
– Andrej Gustinčič, Kino fokus

»Onkraj nekaj bežnih trenutkov v filmu Maurice Ismaila Merchanta in Jamesa Ivoryja ter Gore Brokeback Anga Leeja nista ljubezen in intimnost med dvema moškima likoma na filmu nikoli delovali tako pristno ali čustveno pretresljivo. Skoraj revolucionarno je. To je filmska umetnost.«
– Gregory Ellwood, The Playlist

»Čeprav je Hammer morda večja zvezda in gre za eno igralčevih sočnejših vlog, v kateri je očitno tudi užival, resnični preboj tega filma pripada 21-letnemu Chalametu. Elio je nekdo, ki doživlja veliko stvari prvič in zanje komaj išče besede, toda njegov obraz in telesna govorica razgrneta lik kot odprto knjigo. Nekajminutni sklepni prizor, ki se odvije molče in v enem redkih bližnjih posnetkov Elia, je tako hipnotičen, da v hipu utrdi igralčev status enega najbolj obetavnih mladih talentov na svetu. Privlačnost med moškima je otipljiva, a še pomembnejše je, da znata izraziti kompleksna čustva, pričakovanja in razmišljanja svojih likov, ne da bi izrekla eno samo besedo.«
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter

»Pokliči me po svojem imenu je mojstrsko delo po zaslugi natančnosti njegovih detajlov. To ni ljubezenska zgodba, ki je zgolj ‘slučajno gejevska’. Stopnja zaupanja in moči, ki jo lika delita, podeli filmu večplastnost, ki je splošno filmsko občestvo morda ni vajeno. Toda izjemna veščina vseh vpletenih znova pokaže, kako lahko filmi porajajo empatijo na skoraj duhoven način. To je izjemen prispevek v kanon gejevskega filma.«
– Jordan Hoffman, The Guardian

»Pokliči me po svojem imenu, utripajoč v vzburjenih klavirskih kompozicijah in posnet z neizmerno senzualnostjo tajskega direktorja fotografije Sayombhuja Mukdeeproma (Stric Boonmee se spominja, Arabske noči), je polnokrven film, ki vse svoje čare podvrže eni sami preprosti resnici: da bolj ko se spreminjamo, bolj postajamo tisto, kar smo. Tako kot latinske predpone, ki jim Oliver in g. Perlman iščeta izvor, ali antične umetnine, ki pridobivajo nove pomene, ker se je svet od njihovega nastanka tako zelo spremenil, tudi Elio spoznava, da je odraščanje – naj se zdi v tem trenutku še tako divje in zastrašujoče – največje darilo, ki si ga lahko podari. Opazovati ga, kako počasi prihaja do tega spoznanja, je nepozabna in neskončno ganljiva izkušnja …«
– David Ehrlich, IndieWire

»Film silovite empatije in igrivosti, kjer se osamljenost prelevi v zadovoljitev in poželenje počasi postaja stvarnost.«
– Jordan Raup, The Film Stage

»Film, ki je v tistih, ki smo ga že videli, nekaj premaknil. Precej. In to na način, da si ob zapuščanju dvorane rečeš: ‘O bog, zdaj vem, zakaj imamo radi filme.’«
– Patricija Maličev, Delo

Nagrade in festivali

Nagrada AFI za film leta. Nagradi gotham za najboljši celovečerni film in igralski preboj. Nagrada občinstva – Melbourne. Nagrada občinstva – St. Louis. Nagrada rising star za najbolj obetavnega igralca – Palm Springs. Nagrade združenja filmskih kritikov Chicaga za najboljšo moško vlogo, najbolj obetavnega igralca in najboljši prirejeni scenarij. Nagrada združenja filmskih kritikov New Yorka za najboljšega igralca. Nagrada združenja filmskih kritikov San Francisca za najboljši prirejeni scenarij. Tri nominacije za zlati globus v kategorijah najboljši film, glavni in stranski igralec. Kinotripova nagrada mladinske žirije – Liffe 2017. Sundance. Berlin. Toronto. San Sebastián. New York. London.

Bodite obveščeni o dogajanju
v Mestnem kinu Ptuj