Terezina krivda

Na sporedu od četrtka, 25., do nedelje, 28. julija, ob 19:00

terezina-krivdaThérèse Desqueyroux, Claude Miller, Francija, 2012, 110 min
Zadnji film Clauda Millerja je pretanjena priredba istoimenske klasike Françoisa Mauriaca o svobodomiselni ženski (Audrey Tautou), ki jo zadušljiv zakon s tradicionalnim podeželskim posestnikom privede do skrajnega dejanja. Uradni zaključni film lanskoletnega festivala v Cannesu. Dvajseta leta 20. stoletja, podeželje na jugozahodu Francije. V času, ko zakon velja za sinonim družinskih zavezništev in lastniških interesov, se mlada Thérèse poroči z Bernardom Desqueyrouxom, buržujskim privržencem tradicionalnih vrednot. A ko se njena najboljša prijateljica strastno zaljubi v čednega mladega Portugalca, se Thérèse nenadoma zave, kaj v življenju zamuja. Da bi ušla vsiljeni usodi in zaživela polno življenje, se zateče k nepričakovanemu dejanju …

Portret režiserja:
Claude Miller se je po študiju na sloviti pariški filmski šoli IDHEC (danes Fémis) obrti učil kot asistent pri velikanih, kot so Marcel Carné, Jacques Demy, Jean-Luc Godard in Robert Bresson. Med leti 1968 in 1975 je delal kot producent Françoisa Truffauta. Svoj prvi celovečerec La Meilleure façon de marcher je posnel leta 1976, svoj prvi veliki uspeh pa je dosegel s kriminalko Garde à vue pet let kasneje. Čeprav je bil nominiran kar šestnajstkrat, je to edini film, ki mu je prinesel nagrado cezar. Sledila je najstniška trilogija: L’Effrontée (1985) in La Petite voleuse (1988) s Charlotte Gainsbourg ter L’Accompagnatrice (1992) z Romane Bohringer. Za svoj film Zimske počitnice (La Classe de neige, 1998), ki je bil predvajan tudi v Ljubljani, je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Skrivnost (Un secret, 2007) je bila posneta po literarni avtobiografski uspešnici Philippea Grimberta. Poleg filmskega ustvarjanja se je Claude Miller skozi vso svojo kariero aktivno zavzemal za kakovost in raznolikost evropske kinematografije, najbolj opazno v vlogi predsednika mednarodnega združenja Europa Cinemas. Miller je umrl aprila lani, kmalu po dokončanju filma Terezina krivda. V poklon temu dediču novega vala, ki je našel lastno mesto med velikani sodobne francoske kinematografije, je lanskoletni festival v Cannesu predstavil Terezino krivdo kot svoj uradni zaključni film.

Kritiki o filmu:
»Terezina krivda je čudovito zasnovana kostumska melodrama prefinjenega okusa. /…/ Thérèse, ki jo sijajno odigra sijoča Audrey Tautou, je junakinja, kakršni sta gospa Bovary ali Ana Karenina /…/. Miller naredi roman čisto za svoj. S kamero pluje skozi imenitne oblazinjene sobe družinske posesti in veličastno landeško (Landes) pokrajino ter tako prikaže vse nianse tega spopada hotenj. A film v resnici pripada [Audrey] Tautou, ki pokaže vse različice bolečine, ljubezni in obžalovanja, ki jih vloga od nje zahteva. [Audrey] Tautou je po Amélie našla vlogo, v kateri se zares lahko izkaže.« — Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu

»Že res, da Claude Miller to priredbo Mauriaca posname na akademski način. A v romanu zna poiskati vso dramaturško moč in vsa potrebna čustva, da nam naslika portret Thérèse Desqueyroux v polnem boju.« — Alain Grasset, Le Parisien

»Drama, ki nam da misliti, /…/ nevsiljiv, obvladan pristop in tradicionalen pripovedniški slog /…/. Thérèse Desqueyroux, gospa Bovary kasnejšega časa, ki se upre predpisom svojega družbenega razreda in njegovim togim katoliškim moralnim načelom, nosi resen obraz, ki uganko o njenih motivacijah vseskozi ohrani nedotaknjeno. /…/ Če je v filmu kak negativec, potem je to ustanova meščanske družine s svojim nizom vrednot, ki postavlja lastnino in zunanjo podobo pred vse drugo in katere železnemu prijemu ne more nihče ubežati.« — Dan Fainaru, Screen Daily

»Iz velike knjige je nastal čudovit film.« — Jean Roy, L’Humanité

Preberite več:  IMDb >    Distributer >    Kinodvor >    Nazaj na spored >