Zgodba
Surikata Tafiti radovedno raziskuje prostrano afriško savano, čeprav ga ves čas svarijo pred nevarnostmi. Surikate lahko zaupamo le svojim, pravi dedek Opapa. A kaj ko Tafiti sreča rdečega rečnega prašiča po imenu Ščetinko, ki je tako zelo zabaven in prijazen ter se nikakor ne pusti odgnati. Po nesrečnem pripetljaju dedka Opapa ugrizne strupena kača. Reši ga lahko le redka modra roža, ki naj bi imela zdravilne moči. Tafiti je odločen, da jo bo našel. Med nevarno pustolovščino Tafiti in Ščetinko postaneta neločljiva. Skozi vročo puščavo se odpravita s srčnostjo, duhovitostjo in veliko mero poguma. In pokažeta, da se včasih največji pogum skriva v prijateljstvu.
Spoznaj Tafitija in njegove prijatelje.
TAFITI je majhen, radoveden surikat. Obožuje torto babice Omame. Loti se vsake pustolovščine in vedno znova dokazuje, da ni treba biti velik, da bi bil pogumen.
ŠČETINKO je rdeč rečni prašič, ki je zelo zabaven in rad slika. Je Tafitijev najboljši prijatelj, njegova družina pa ga je imenovala celo za častno surikato.
GOSPOD GOGO je orel in kralj neba. Pri orlih so na jedilniku pogosto prav surikate. Tudi druge ptice ujede niso preveč navdušene nad njim, saj rad izvaja najbolj nore trike.
MKONGA je samozavestna slonja rovka, ki spominja na mravljinčarja. Bolj kot karkoli drugega ima rada melone. Čeprav spominja na rovko, je v resnici bolj povezana s sloni.
O surikatah
Surikate so zelo uspešni plenilci, a so hkrati tudi same lahko plen številnih večjih živali. Njihovo plenilsko naravo nakazujejo ostri zobje, podaljšan, občutljiv nos, s katerim dobro zavohajo koreninice, gomolje in plen, ki je skrit pod zemljo. Zrastejo do 30 cm, njihov rep pa je lahko dolg še enkrat toliko. Dosežejo lahko hitrost do 30 km na uro. Živijo v južni Afriki, predvsem v savanah in puščavah, kjer je površje primerno za kopanje rovov. Surikate prebivajo v rovih. Gre za pravi labirint različnih prostorov, ki imajo številne vhode in izhode. V krdelu je od 20 do 50 živali. Nekaj surikat iz krdela je vedno v pokončnem položaju ‘varnostnika’, saj stražijo in oprezajo za morebitnimi plenilci. V primeru nevarnosti opozorijo preostale člane z glasnimi kriki.
Iz prve roke
“Kako sem spoznala najboljšega prijatelja? Večina nas lahko o tem pripoveduje čudovite zgodbe, pogosto iz otroštva. Stari smo bili šest ali sedem let, ko smo začeli raziskovati svet okoli dóma, polni radovednosti in neomajne vere, da lahko obvladamo vsako pustolovščino. Nevarnosti, ki so prežale v svetu, nas niso strašile.”
“Zgodbe o Tafitiju me spominjajo na tisti čas. Všeč sta mi njihova lahkotnost in optimizem ter njihov prisrčni humor. Z veseljem sem sprejela izziv, da to prenesem na velika platna. Otroci se želijo smejati. Kljub vsem napetostim, kljub nevarnostim, je smeh zelo pomemben, še posebej v teh časih. Prav tako radi pa otroci poslušajo zgodbe o prijateljstvu in se z njimi poistovetijo.”
“Barvite afriške pokrajine s svojo prostranostjo in čarobnostjo ponujajo možnost, da nas navdušijo z jasnimi in preprostimi oblikami, hkrati pa ne izgubimo osredotočenosti na naše male junake med njihovim potovanjem. Ko sem nečakinjo prvič peljala v kino, stara je bila šest let, je začudeno rekla: »Tako veliko je vse!« Ta občutek osuplosti je pomemben. Zato se Tafiti kot filmska upodobitev razlikuje od knjig, vendar ostaja zvest svojemu bistvu in čaru.”
– Nina Wels
