Zgodba
Leta 1909 so se v Trstu, glavnem pristanišču Avstro-Ogrskega cesarstva, štirje pogumni podjetniki sestali z mladim učiteljem angleščine, Jamesom Joyceom. Ta jim je predlagal, naj vložijo sredstva v odprtje prvega stalnega kinematografa na Irskem: Kina Volta.
Kino Volta se dogaja v začetku 20. stoletja, v času razcveta “nove umetnosti” kinematografije. Osrednje dogajanje je postavljeno v mesto Trst, ki je bil v času Avstro-Ogrskega cesarstva center trgovskega in kulturnega življenja monarhije. To je bilo obdobje, ko je Trst cvetel in filmske projekcije so bile zelo obiskane, saj je kino tedanjemu občinstvu ponujal povsem novo doživetje. Nova umetnost, ki je bila takrat na pohodu, je skupini nadebudnih Tržačanov v povezavi s takrat še neznanim pisateljem Jamesom Joyicem odprlo možnost, da so se zapisali v filmsko zgodovino Slovenije, Italije, Irske in Romunije. Skupina ambicioznih ljudi na začetku dvajsetega stoletja odpirala kinematografe, ne samo v svojem mestu, ampak tudi v Bukarešti in v Dublinu. Očitno jih pri tem niso motile nobene carinske pregrade, davčne omejitve, nobeni posebni državni predpisi, nobeni nacionalni ali ideološki predsodki, družilo jih je veselje do nove umetnosti – seveda tudi do zaslužka z njo – in pri tem so evropski prostor povsem samoumevno razumeli kot odprto prizorišče, na katerem se je mogoče enako dobro in domače počutiti v Trstu, Bukarešti ali Dublinu. Dokumentarni film Kino Volta je film o nostalgiji za zgodovinskim obdobjem, ki ga ni več, za vizijo sanj, ambicij in navdušenja ljudi za novo komunikacijsko sredstvo, ki jo danes dojamemo na povsem različen način.
Festivali, nagrade
Trst (svetovna premiera); SEEfest; Filmski festival Bloomsday (nagrada žirije za najboljši celovečerec); DOKUDOC Maribor; Festival slovenskega filma (nagrada Art kino mreže Slovenije za najboljši film)
Iz prve roke
»Jamesa Joycea vsi poznamo, ne poznamo pa tržaških podjetnikov, ki so z njim odprli Kino Volta v Dublinu. To je bilo izhodišče za moj dokumentarec. Želel sem posneti zelo tržaški film, poklon svojemu mestu in ljudem, ki so sodelovali pri tem podvigu.«
– Martin Turk
Kritike
»Film Kino Volta je zame poseben z več vidikov, najbolj pa zaradi svoje igre s formo. Zaradi mešanja igranega in dokumentarnega formata, kjer igralci in liki iz ‘resničnega’ v ‘fiktivni’ svet prehajajo na videz naključno, prosto in svobodno. Gledalca to sprva morda zmede, ampak ga hkrati posrka v film in nagradi z lastnim doživljanjem in raziskovanjem zgodbe, ki jo fragmentirano sestavlja v svoji glavi. /…/ Na snemanju v Trstu /…/ sem obnemel, navdušen nad 115 let starim svetom, ki se mi je pojavil pred očmi. Za dobro fotografijo je ključnega pomena sam objekt snemanja – torej tisto, kar je pred kamero. Odločitev, iskanje in potrditev tega sodijo med najpomembnejše ustvarjalne postopke direktorja fotografije.«
– Darko Herič, Ekran
