Iz prve roke
“Slišala sem avdio posnetek klica na pomoč Hind Rajab. /…/ Tedaj sem nedvomno spoznala, da moram opustiti vse drugo. Morala sem posneti ta film. /…/ Ne morem sprejeti sveta, v katerem otrok prosi za pomoč, pa nihče ne pride. Ta bolečina, ta neuspeh pripada vsem nam. Zgodba ne govori zgolj o Gazi. Odslikava univerzalno gorje. Verjamem, da je fikcija (zlasti ko črpa iz preverjenih, bolečih, resničnih dogodkov) najmočnejše orodje kinematografije. Močnejše od hrupa aktualnih novic ali zamaknjenosti drsenja po zaslonu. Film lahko ohrani spomin. Film se lahko zoperstavi amneziji. Naj se glas Hind Rajab sliši.”
– Kaouther ben Hania
