Po resničnih dogodkih
Posneto po resnični zgodbi o Janu Žižki, enem največjih bojevnikov v zgodovini. Po smrti cesarja rimsko cesarstvo strmoglavlja v kaos, medtem ko se sprti kralji borijo za nadzor nad praznim prestolom. Drznega vodjo plačancev Jana Žižka najamejo, da bi ugrabil zaročenko mogočnega lorda Rosenberga lady Katherine in s tem preprečil Roserbergov vzpon na prestol. Ko se Katherine ujame v nevarno politično igro med monarhi, se Jan zaljubi v njen močan duh in predanost rečevanju ljudi. V poskusu, da bi jo osvobodil, se bori z uporniško vojsko v boju proti korupciji in pohlepu v aristokraciji. Jan spozna, da usoda imperija ni v rokah kraljev, ampak v rokah njegovega lastnega ljudstva.
Septembra se bomo vrnili nekaj stoletij nazaj v preteklost v zgodovinski drami z naslovom Bojevnik, ki prikazuje zgodbo češkega vojaškega poveljnika Jana Žižko, ko je postal slavni vojskovodja, nikoli ni zgubil bitke in moral ugrabiti zaročenko lorda, da prepreči njegov vzpon.
Zgodovinsko dramo, ki je posneta po resničnih dogodkih, je režiral, napisal scenarij in zgodbo ter produciral Petr Jákl.
V glavnih vlogah igrajo Ben Foster, oskarjevec Michael Caine, Sophie Lowe, Til Schweiger, William Moseley, Matthew Goode in drugi.
Ozadje
Jan Žižka (1360 – 1424) je bil češki general, uspešen vojskovodja ter privrženec Jana Husa in radikalni husit, ki je vodil Taborite. Vodil je husitske sile proti trem križarskim vojnam in ni izgubil niti ene bitke. Prijel se ga je vzdevek »Enooki Žižka«, ker je sprva izgubil eno oko, nato pa obe očesi. Žižka velja za češkega nacionalnega heroja.
»Jan Žižka je zgodba o rojstvu vojskovodje in mislim, da bodo ljudje presenečeni nad tem, kako je zasnovana. Zgodba se odvija leta 1402 med Žižkovo mladostjo pred husitskimi vojnami. Vsebuje vse, kar morate vedeti o tem časovnem obdobju, da ga razumete. Film prikazuje tudi veliko bojev, predvsem pa zelo močno zgodbo, ki popelje na vožnjo do samega konca,« je povedal režiser Petr Jákl.
Zgodba
Zgodba o Janu Žižki se dogaja v visokem srednjem veku in pripoveduje o rojstvu velikega bojevnika in sijajnega vojskovodje, ki je branil vse, v kar je verjel. Evropa je bila na prelomu iz 14. v 15. stoletje priča hladnemu in neugodnemu podnebju, ki ni bilo naklonjeno niti manj zahtevnim pridelkom. Izpadu pridelka je sledila velika lakota, po kugi imenovani »črna smrt« (1347-1351) pa so sledile nove epidemije, ki so ohromile vso Evropo. To niso bili dobri časi za navadno ljudstvo, ki ga je mučila negotovost, kar je veljalo tudi za kralja Vaclava IV.
V prvih letih svoje vladavine je bil Vaclav IV. aktiven monarh, sčasoma pa je prišel v konflikt tako z domačim plemstvom kot s katoliško cerkvijo. Spopad s Cerkvijo je dosegel vrhunec leta 1393, ko je med zaslišanjem umrl nadškofov služabnik Janez Nepomuk. Leto kasneje so tamkajšnji plemiči svojega kralja zaprli v grad Wildberg v Gornji Avstriji. Venčeslavov brat Janez Bohemijski (Jan Zhořelecký, sin Karla IV. in Elizabete Pomeranske) je Vaclava IV. osvobodil, vendar je pritisk nezadovoljnega plemstva ostajal. Čez nekaj časa kralj ni imel druge izbire, kot da sprejme njihove pogoje. Vendar je bil to le del težav, s katerimi se je spopadal okoli leta 1397. Stopnjevali so se tudi spori z njegovim polbratom Sigismundom Luksemburškim. Deželam je dejansko vladal Henrik iz Rosenberga, najbogatejši plemič v kraljestvu, in tudi zaradi obrambe lastnih interesov so bili ljudje vrženi v nepredstavljivo tiranijo in nasilje.
Pisalo se je leto 1402 in časi so zahtevali junaka, ki bo novo upanje ne le za navadne ljudi, ampak tudi za vladajočega kralja … Najeli so Jana Žižko, da s svojim spremstvom varuje pomembnega kraljevega svetovalca in pristaša. Med neusmiljenim napadom na tega pomembneža je pokazal svoje strateške in bojne sposobnosti, ki niso ostale neopažene. Kmalu je bil vpoklican v službo Vaclava IV. in sprejel je še eno občutljivo nalogo – ugrabiti Rosenbergovo zaročenko Katherine. Sprva se to ni zdela posebej težka naloga, a srečanje s prelepim dekletom v pogumnem Janu vzbudi upanje na »prepovedano« ljubezen. Neizbežno se zapleta ne le v visoko politiko, temveč je tudi na preizkušnji svoje zvestobe in lastne moči. Njegove vrednote so omajane do temeljev, a nima druge izbire, kot da se bori … Strast, krivda, poželenje in maščevanje postanejo gonilna sila njegove odločenosti, da se bori za enakost navadnih ljudi in za pravičnost.
