Igram, sem

Igram, sem

Miroslav Mandić, Slovenija / Bosna in Hercegovina, 2018, 105 min, drama

Igralka in dva igralca se v Sarajevu, Ljubljani in Zagrebu vsak po svoje pripravljajo vsak na svojo vlogo … Intimen, pretanjeno luciden, pa tudi humoren triptih o tem, kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom. Domiselno prespraševanje temeljev igralskega poklica.

Triptih o tem, kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom. 

Zgodba

Medtem ko se pripravlja na vlogo tatice, začne mlada igralka krasti tudi v resničnem življenju, vse bolj »filmski« pa postaja tudi njen odnos do mladega natakarja, ki je vanjo zaljubljen … Med raziskovanjem za vlogo klošarja se igralec potika po zavetiščih in navezuje stike z resničnimi brezdomci. Svoboda življenjskega sloga ga povsem prevzame … Igralec v televizijski žajfnici obsesivno zasleduje soigralko, ona pa mu dopoveduje, da dogajanje pred kamero nima nič z njunim zasebnim življenjem …

Festivali, nagrade

Festival slovenskega filma, Portorož. Mednarodni filmski festival v Kairu (tekmovalni program).

Iz prve roke

»Hollywoodska režiser in producent ponudita Alu Pacinu vlogo ribiča. ‘Lahko,’ reče on, ‘a saj vesta, kaj potrebujem.’ Vedoč, da se mora kot tipični igralec, zvest metodi, vživeti v vlogo, mu ponudita dva meseca ribarjenja na Floridi. Al na to pristane. Nekaj mesecev pozneje se režiser in producent pojavita na obali Floride, navdušena nad videzom svojega igralca: ‘Al, zdaj si pravi, začnimo s snemanjem.’ ‘Brez mene,’ reče Al in zaluča trnek v vodo. ‘Kako brez tebe, postal si pravi ribič, naredil boš odlično vlogo!’ ‘Prav tu je problem. Nočem več igrati ribiča, ribič hočem biti,’ reče Al in nadaljuje z ribolovom.

To šalo sem si izmislil. Že leta me fascinira igra – po eni strani velikanski trud, vložen v ustvarjanje vloge, poistovetenje, ki včasih vpliva na igralčev odnos do osebnega okolja; po drugi strani pa se sprašujem, kako je taka transformacija sploh mogoča, to ‘preskakovanje’ iz vloge v življenje in nazaj – mar ni ta mimikrija moralno sumljiva? Teza filma, torej identifikacija igralca z likom, ki ga igra, je prav tako dvoumna – je morda transformacija igralskega v življenjsko le najvišja oblika igre? Ukvarjati sem se hotel s spopadom med igro in odgovornostjo, s konfliktom brezpogojne determinacije na eni in iskrene emocije na drugi strani. Prav tako sem se hotel poigrati z igralskim pristopom Leeja Strasberga in s posledicami, do katerih lahko privede dobesedno dojemanje njegove metode.«
– Miroslav Mandić

Portret avtorja

Miroslav Mandić se je rodil v Sarajevu, kjer je študiral primerjalno književnost, nato pa magistriral iz scenaristike in režije na Univerzi Columbia v New Yorku. Po kratki filmski karieri v rodni Bosni in Hercegovini je med vojno emigriral na Češko, kjer je režiral številne dokumentarce. Trenutno živi in dela v Sloveniji. Filmografija: Ljubav na granici (2005), Searching for Johnny (2009), Adria Blues (2013), Stopnice (2015), Igram, sem (2018).

Pogovor o(b) filmu Igram, sem
28. 3. 2019

Pogovor o(b) filmu Igram, sem

Pogovor z režiserjem Miroslavom Mandićem in montažerjem Andrejem Nagodetom o(b) filmu o različnih vidikih igranja je dan po svetovnem dnevu gledališča vodila živa legenda ptujske gledališke stroke Branka Bezeljak.

Bodite obveščeni o dogajanju
v Mestnem kinu Ptuj