O ljudeh in vaseh

Visages Villages

Agnès Varda in JR, Francija, 2017, 94 min, dokumentarni

Legendarna Agnès Varda in fotograf JR potujeta po francoskem podeželju in izdelujeta velikanske črno-bele portrete domačinov. Topla, duhovita in ganljiva meditacija o prijateljstvu, minljivosti in moči umetnosti. Nagrada za najboljši dokumentarec v Cannesu in nominacija za oskarja.

Agnès Varda je osrednja figura moderne filmske zgodovine, mama francoskega novega vala. Sodi med vodilne filmarje sveta. Leta 2018 je prejela častnega oskarja, leto prej pa so jo s častno zlato palmo za življenjsko delo nagradil v Cannesu.

Pri filmu O ljudeh in vaseh je združila moči s priznanim 33-letnim francoskim fotografom JR-jem in nastal je očarljiv dokumentarni film ceste. Skupaj potujeta po francoskih vasicah v JR-jevem foto tovornjaku in se srečujeta z domačini, poslušata njihove zgodbe in izdelujeta portrete epskih velikosti. Fotografije so vidno razstavljene na hišah, hlevih, prodajnih mestih, vlakih … in razkrivajo izredno človečnost, ki druži različne ljudi, kraje in oba avtorja.

Nagrade, festivali

Najboljši dokumentarec – Cannes. Nominacija za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec. Nagrada spirit organizacije Film Independent za najboljši dokumentarec. Nagrada občinstva za najboljši dokumentarec – Toronto. Nagrada lumière za najboljši dokumentarec. Nagrada Združenja newyorških filmskih kritikov za najboljši dokumentarec. Nominacija za cezarja v kategorijah najboljši dokumentarec in najboljša izvirna glasba. Telluride. San Sebastián. New York. London. FEMF, Piran.

Besede avtorjev

»Moji hčerki Rosalie se je zdelo, da bi bilo zanimivo, če se srečava. Ideja nama je bila všeč. /…/ Imava namreč nekaj skupnih točk: zanimajo naju ljudje; neznani ljudje, ljudje brez moči. Ljudje, ki jih srečaš v vaseh. /…/ Sedla sva v njegov čarobni fotografski kombi in se odpeljala. /…/ Ton filma zrcali ton najinih srečanj. Vsi smo bili prijateljski in radovedni. Ljudje so bili veseli, ko so gledali, kako dobro se razumeva in kako dobre volje sva. Z nama so se pogovarjali, kot bi bila njuna soseda. Ko poslušamo druge, se lahko veliko naučimo, in resničnost je pogosto zabavna! To je Francija, ki sva jo videla in posnela: Francija, ki je gostoljubna in ki ni jezna. /…/ Kot vedno pri dokumentarcih – in posnela sem jih že veliko – sva imela najprej idejo, ampak kmalu se je vmešalo naključje in ideja je prevzela obliko resničnih ljudi in krajev. Naključje je bilo pravzaprav najin zaveznik, najin pomočnik!«
– Agnès Varda

»Prav takó življenje, saj je film tudi zgodba o najinem srečanju. Spoznala sva se na cesti, med snemanjem filma, med zabavno izkušnjo dela v dvoje. Sčasoma bolje spoznavam Agnès, kaj vidi in kako vidi, ona pa tudi skuša razumeti mojo umetniško metodo. /…/ Všeč mi je bilo, da sem zapustil anonimnost mesta in odšel na podeželje, kjer je občutek skupnosti veliko močnejši. Užival sem v druženju z vaščani … kot umetniku se mi zdi takšen tesen odnos veliko bolj izpolnjujoč.«
– JR

Recenzije

»Pravi mali filmski dragulj!«
The Hollywood Reporter

»Čudo«
The Guardian

»Varda je bila vedno zelo osebna ustvarjalka in tudi ta novi projekt ni nič drugačen, pa najsi gre a ljudi, ki jih srečujeta ali pogled na njeno preteklost. /…/ Morda je to zadnji film devetdesetletne avtorice, in če je tako, je to popoln zaključek: z odsevom preteklosti in osredotočenjem na vse te čudovite ljudi, ki jih je še treba spoznati na tem svetu.«
– Matthew Singleton, Film Inquiry

»Nepretenciozna mojstrovina. /…/ pričujoči film je v sijajni, revolucionarni, skoraj šestdesetletni karieri Agnès Varda eno njenih najbolj osebnih in izrazito populističnih del. Tour de France, ki je hkrati lahkotna zabava ter meditacija o fotografiji, filmu in minljivosti /…/. Film je hkrati oseben in populističen; slavospev rokodelstvu (vključno s filmom), delavski solidarnosti in fotografski umetnosti pred obličjem smrti. Agnès Varda in JR sta bila za kamero, a pri njunih potovanjih so ju dokumentirali tudi drugi snemalci slike in zvoka. Iz te spontane zmešnjave sta režiserka in njen montažer Maxime Pozzi-Garcia ustvarila živahen, liričen in navdihujoče humanističen film. /…/ To je v en dih poezija in gola resnica, ki se transformira pred našimi očmi ter obljublja nove užitke ob vsakem ponovnem ogledu.«
– Amy Taubin, Film Comment

»Kljub nepretencioznemu, sproščenemu pristopu – ki izhaja iz režiserkinega odločno demokratičnega razumevanja njenega poklica – se film izkaže za silovito, kompleksno in radikalno delo. Skromnost gospe Varda je dokaz njenega mojstrstva, ravno tako kot je igrivi ton izraz njenih trdnih estetskih načel. Skoraj na skrivaj, hkrati pa z vedro neposrednostjo nam režiserka posreduje bogato in navdihujočo zbirko občutkov in idej. Medtem ko opazujemo tiste ljudi in vasi, nas povabi k razmisleku o minevanju in naravi spomina, o nestanovitnosti prijateljstva in trajnosti umetnosti, o dostojanstvu dela in usodi evropskega delavskega razreda. /…/ Film O ljudeh in vaseh je nepozaben, pa ne le zaradi dramatičnih trenutkov ali privlačnih podob, ampak zato, ker ga boste – ko ga boste enkrat videli – hoteli za vedno imeti pri sebi, kot kak talisman ali spominek. Kamorkoli boste šli, vedno vam bo prišel prav.«
– A. O. Scott, The New York Times

»Čeprav v njem ni govora o politiki, gre morda za najbolj politično delo letošnjega Cannesa. Njegovo ‘sporočilo’ je preprostost sama: vsi smo tisto, kar smo. A ko anonimne delavce ujame v podobe transcendentne individualnosti, film poda odločen komentar o družbi, kakršna postajamo: družbi, v kateri en odstotek nima v lasti le preveč vsega, ampak dobi tudi vso pozornost. Zaradi obsedenosti z bogastvom in slavo ne cenimo več običajnih življenj – in pričujoči film ponuja sublimno kritiko tega.«
– Owen Gleiberman, Variety

»Ljudje so besedno zvezo ‘drugo otroštvo’ včasih uporabljali za nazadujoče obdobje starosti, vendar gospa Varda temu izrazu že leta daje lasten pomen. Dandanes je v svojih delih otročja, kot se ji zahoče, pri tem vsakdanje življenje obrača v igro ter spodbuja druge, da storijo enako. V prizorih, ko JR z režiserko na invalidskem vozičku drvi skozi Louvre (v poklonu Nesposobni bandi (Bande à part)) ali pa ko na železniški vagon lepi velikanske fotografije njenih nožnih prstov, dvojica pokaže, da lahko umetnik resno razmišlja o svetu in svoji vlogi v njem, pa mu zato še ni treba biti ‘osamljeni filozof’. Kot razkrije ta sveži, politično in humanistično radodarni film, je lahko tudi prisrčen tovariš v igri.«
– Jonathan Romney, Film Comment

»Film O ljudeh in vaseh avtorja ne predstavlja kot kreatorja, ampak kot nekoga, ki združuje ljudi. Namesto lagodne, samozadostne mitologije junaškega posameznika slavi ustvarjalnost, ki se rodi iz empatije, iz trenutkov, ko ljudje pridejo skupaj.«
– Daniella Shreir, Another Gaze

»/…/ politika filma O ljudeh in vaseh je trans-ideološka vizija radovednosti, empatije in dostojanstva /…/.
– Richard Brody, The New Yorker

»/…/ režiserkina razmišljanja o naravi in užitkih fotografije – o tem, kako efemernost fotografskega odtisa odseva minljivost našega telesa; o čudnem občutku, ki človeka obide ob pogledu na lastno podobo /…/; o tem, kako lahko naš portret ‘vidi’ stvari in kraje, ki jih mi sami nikoli ne bomo – so še posebno ganljiva ter vedno manj preprosta in nenavadna, kot se morda sliši.«
– Blake Williams, Filmmaker

»Film O ljudeh in vaseh je delo režiserke v vrhunski formi, ki nas povabi, da sledimo vedno presenetljivemu toku njenih misli; da vidimo skozi njene oči. Užitkov kar ni konec.«
– Nicholas Elliott, Cahiers du Cinéma

»Z JR-jem nas Agnès Varda uspe znova presenetiti, očarati in ganiti – le s kamero, vedno ostrim očesom (kljub bolezni) in kopico idej. Čarovnija, čista milina.«
– Serge Kaganski, Les Inrockuptibles

»Tankočutno in globoko presunljivo /…/ kramljanje o spominu in zgodovini, o mačkah in kozah, v katerem JR in gospa Varda, energična oseminosemdesetletnica, pohajkujeta od ene francoske vasice do druge ter brskata po preteklosti, se spominjata starih ljubezni in iščeta izgubljene prijatelje.«
– Manohla Dargis, The New York Times

Bodite obveščeni o dogajanju
v Mestnem kinu Ptuj