Po ženinem samomoru Nikoli, ki živi v skromnih razmerah, začasno odvzamejo otroka in ju dodelijo rejniški družini. Nato pa vodja socialne službe v tamkajšnji srbski vasici nepričakovano izda odločbo, da Nikola nima ustreznih dohodkov, da bi ju lahko dostojno preživljal, zato izgubi pravico do starševstva. Presenečen in ogorčen nad razpletom se Nikola odloči in vloži pritožbo na ministrstvu za socialne zadeve v Beogradu. Da bi dokazal, koliko mu pomenita otroka in kaj vse je pripravljen storiti zanju, se odloči peš prehoditi tristo kilometrov dolgo pot do glavnega mesta in vsem pokazati, kako krivična je ta birokratska odločitev.
Zgodba
Ženska pride pred tovarno z dvema majhnima otrokoma in grozi, da se bo zažgala, če možu ne bodo izplačali neizplačanih plač in odpravnine. Nihče se ne zmeni zanjo, zato se zažge vpričo svojih kričečih in jokajočih otrok.
Nikola dela kot dninar (najeti delavec), pred dvema letoma so ga odpustili iz tovarne, ki je šla v stečaj. Ko so ga obvestili, kaj se je zgodilo, Nikola steče v tovarno in izve, da so njegovo ženo odpeljali v bolnišnico, otroke pa je odpeljala socialna služba.
Na socialni službi mu sporočijo, da so bili otroci že oddani v rejniško družino in bodo tam ostali, dokler se ne ugotovi, ali ima Nikola ustrezne pogoje, da lahko skrbi zanje. Vodja centra mu pove, da tudi če uredi hišo in izboljša pogoje v njej, to ni zadostno jamstvo, da bo sposoben skrbeti za otroke. Obstaja en pogoj – redna zaposlitev za poln delovni čas. Nikola je zaprepaden, v majhnem mestu na jugu Srbije je gospodarstvo propadlo, revščina je vseprisotna in nemogoče je dobiti zaposlitev za poln delovni čas.
Nikola izve, da se za odločitvijo socialne službe skriva verižna korupcija, da vodja centra pošilja otroke v rejo v svojo vas, k svojim sorodnikom in sosedom in od njih pobira določen odstotek denarja, ki ga ti prejmejo od države. Nikola se iz protesta in obupa odloči, da bo šel peš vse do Beograda, na ministrstvo iskat pravico in tudi pravico do svojih otrok.
Nikola pešači, žene ga edino, kar mu je še ostalo – ljubezen do svojih otrok.
Na svoji petdnevni poti Nikola srečuje različne ljudi, take, ki so mu podobni, t.i. zgube in poražence, ki pa mu pomagajo in mu vlivajo upanje. Pomagajo mu tudi narava in živali; ptice ga pospremijo in mu kažejo pot, volkovi se mu umaknejo in ga spustijo mimo, in vse to v njem povzroči notranjo preobrazbo.
Na poti se sooči tudi s skušnjavami; tihotapec beguncev mu ponudi pištolo in mu predlaga, da njegove otroke preprosto ugrabita. Ponuja mu nasilje, brezvladje, Nikola pa to zavrača, začrtal si je lastno pot. Nikola gre naprej po svoji poti, postane močnejši in odločnejši, in na tem svojem mitskem potovanju se iz poraženca prelevi v junaka.
