Na velika platna prihaja epska srhljivka Oppenheimer, ki jo je režiral in napisal scenarij Christopher Nolan. Posneta s tehnologijo IMAX® bo gledalce potisnila v paradoks enigmatičnega človeka, ki mora tvegati uničenje sveta, da bi ga rešil.
Film temelji na s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni knjigi American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer avtorjev Kaija Birda in Martina J. Sherwina. Producenti filma so Emma Thomas, Charles Roven in Christopher Nolan.
V glavnih vlogah igrajo Cillian Murphy, Emily Blunt, Robert Downey, Jr., Matt Damon, Rami Malek, Florence Pugh, Benny Safdie, Michael Angarano, Josh Hartnett in Kenneth Branagh.
Zgodba
Zgodba spremlja ameriškega znanstvenika J. Roberta Oppenheimerja in njegovo vlogo pri razvoju prve atomske bombe. Znanstvenika Oppenheimerja je upodobil Cillian Murphy, njegovo ženo Katherine »Kitty« Oppenheimer, ki je biologinja in botaničarka, pa igralka Emily Blunt. Oskarjevec Matt Damon je upodobil generala Leslieja Grovesa ml., direktorja projekta Manhattan, igralec Robert Downey Jr. pa je ustanovni komisar ameriške komisije za jedrsko energijo Lewis Strauss.
Nominiranka za oskarja Florence Pugh igra psihiatrinjo Jean Tatlock, Benny Safdie je upodobil teoretskega fizika Edwarda Tellerja, Michael Angarano igra Roberta Serberja, Josh Hartnett pa pionirskega ameriškega znanstvenika za jedrsko energijo Ernesta Lawrencea. V srhljivki igra tudi oskarjevec Rami Malek, režiser Nolan pa je znova sodeloval tudi z večkrat nominiranim igralcem, pisateljem in filmskim ustvarjalcem Kennethom Branaghom. Med igralsko zasedbo so tudi Dane DeHaan (Valerian in mesto tisočerih planetov), Dylan Arnold (franšiza Noč čarovnic), David Krumholtz (The Ballad of Buster Scruggs), Alden Ehrenreich (Solo: Zgodba Vojne zvezd) in Matthew Modine (Vzpon Viteza teme).
Kako se je vse začelo
Izdelava atomske bombe je bila zmaga človeške iznajdljivosti, ki je doprinesla učenje, ki je spodbudilo inovacije na neštetih področjih znanosti in tehnologije. A pričela se je tudi oboroževalna tekma, ki je imela pretresljive in uničujoče posledice za ves svet in je ljudem prinesla nov eksistencialni strah, ki še ni izginil. Želja režiserja Christopherja Nolana, da bi ustvaril Oppenheimerja, je bil v strahu, ki je mučil znanstvenike projekta Manhattan, ko so iskali skrivnosti cepitve, da bi naredili vodikovo bombo – strah, ki ga je Oppenheimer poimenoval “grozna možnost”.
»Pred preizkusom Trinity so imeli Oppenheimer in njegova ekipa zelo majhno možnost, da bi ob pritisku na gumb in sprožitvi prve bombe zanetili ogenj v ozračje in uničili ves planet,« pripoveduje Nolan. »Ni bilo ne matematične ne teoretične osnove, na podlagi katerih bi lahko popolnoma izključili to možnost, pa naj bo še tako majhna. Pa vendar so vseeno pritisnili ta gumb. To je izjemen trenutek v človeški zgodovini. Želel sem pripeljati gledalce v to sobo, da spremljajo pogovor in so tam, ko se pritisne ta gumb. To je najbolj neverjeten trenutek, če pomislite. Tveganje. Razmerje med znanostjo, teorijo, intelektom – stvarmi, ki si jih lahko predstavljamo – v primerjavi s praktičnim prenašanjem teh abstraktnih idej v resnični svet, in se jih obravnava kot konkretne realnosti in vse njihove posledice,« pravi Nolan.
Knjiga American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer je postala biblija, ki je informirala in vodila vse vidike produkcije Oppenheimerja. Med pisanjem scenarija je Nolanu zagotovila obširen vpogled, ki mu je pomagal oblikovati tisto, kar ga je najbolj zanimalo, kritični portret Oppenheimerja, ki ni samo dramatiziral formativnih in prelomnih dogodkov, temveč tudi raziskoval njegovo psihologijo in se spraševal o posledicah njegovih dejanj.
»Oppenheimerjeva zgodba je ena izmed velikih zgodb,« pravi Nolan. »Polna je paradoksov in etičnih dilem in to je tisto, kar me vedno zanima. Medtem ko skuša film gledalcu pomagati razumeti, zakaj so ljudje storili to, kar so storili, se hkrati sprašuje, ali bi naredili stvari, ki so jih naredili. In film kot medij je edinstven za to, da gledalca potegne v subjektivno izkušnjo, mu dovoli, da presoja stvari tako, kot jih ocenjujejo liki, hkrati pa na te like gleda nekoliko bolj objektivno. Na različnih točkah se skušamo potopiti v Oppenheimerjevo psiho in gledalce popeljati na njegovo čustveno potovanje. To je bil izziv filma: povedati zgodbo o osebi, ki je bila vpletena v nenavadno uničujoče zaporedje dogodkov, vendar iz pravih razlogov, in jo povedati iz njegovega zornega kota.«
Nolanov scenarij za Oppenheimerja je zahteval ogromno igralsko zasedbo, ki bi igrala na desetine likov, ki predstavljajo nekatere najpomembnejše osebe 20. stoletja. Nolan pa ni želel uporabljati kompleksnih likov zaradi poenostavljene zgodbe. “Cillian Murphy, ki igra Oppenheimerja, je bil osrednji del filma,” pravi. »A vedel sem, da bo Cillian okoli sebe potreboval odlične igralce, ki bi ga spodbujali. V filmu s toliko različnimi obrazi je moral biti vsak svojstven in verodostojen. … Ti igralci so morali vsak dan priti na snemanje s specifičnim poznavanjem vloge svojega lika v stvareh, kakšen prispevek so dali k projektu Manhattan, kaj so prinesli na določeno srečanje, poskus ali prepir na določen dan. Tako sem bil vsak dan na snemanju obkrožen z igralci, ki so z njihovega vidika vedeli več kot jaz o tem, kaj se dogaja, in to je tisto, kar kot režiser resnično iščeš.«
Oppenheimer je posnet v kombinaciji IMAX® 65 mm in 65 mm filmske fotografije velikega formata, vključno s prvimi deli v črno-beli analogni fotografiji IMAX®.
Nolanovi filmi – med njimi Tenet, Dunkirk, Medzvezdje in trilogija Vitez teme – so v blagajnah po svetu zaslužili več kot 5 milijard dolarjev in bili nagrajeni z 11 oskarji in 36 nominacijami, vključno z dvema nominacijama za najboljši film.
Igrajo
Cillian Murphy, Emily Blunt, Robert Downey, Jr., Matt Damon, Rami Malek, Florence Pugh, Benny Safdie, Michael Angarano, Josh Hartnett in Kenneth Branagh
