V novi različici brezčasne in klasične zgodbe, ki se je dotaknila src ljudi povsod po svetu, se Matteo Garrone vrača k prvinam pripovedi o Ostržku. V inovativnem filmu, ki so ga posneli na prečudovitih italijanskih ulicah, Garrone pričara bogat domišljijski svet, poln skrivnosti in čudes, kjer ne manjka žarečih, zabavnih in ganljivih trenutkov.
Zgodba
Oskarjevec Roberto Benigni upodobi Pepeta, ostarelega rezbarja, ki izdela lutko. A zgodi se nekaj čarobnega. Nabrita lutka začne govoriti. Lahko hodi, teče in jé kot otrok. Pepe ga poimenuje Ostržek in ga vzgaja kot sina.
A Ostržek težko ostane priden. Hitro ga zanese na kriva pota, nezgodam pa kar ni videti konca. Ukanijo in ugrabijo ga razbojniki, ki ga lovijo po čudovitem svetu edinstvenih bitij. Znajde se v drobovju gromozanske morske pošasti, v Deželi igrač, pa tudi na Polju čudežev. Njegova zvesta prijateljica Plavolaska mu poskuša pokazati, da se njegove sanje, da bi postal deček iz mesa in krvi, ne bodo uresničile, dokler se sam ne bo spremenil.
Igrajo
Roberto Benigni, Federico Ielapi, Rocco Papaleo in drugi
Kritike
»Rimski auteur Matteo Garrone /…/ ustvari najbolj prepričljivo, smešno in ganljivo igrano priredbo edinstvene otroške knjige Carla Collodija iz leta 1883, kar smo jih kdaj videli. /…/ Zgodbo umesti v fevdalno Toskano, kjer je življenje težko, revščina in lakota zelo resnični in kjer lahko sodnik obsodi fanta za zločin nedolžnosti. /…/ Prizorišča naslikajo realistično podobo podeželske Italije, kjer je edina oblika družbene mobilnosti pobeg v svet domišljije; tega pa omogočajo lutkovne predstave, cirkusi in zgodbice, kakršna je tale. Ko eterična, aristokratska Plavolaska v podobi Marine Vacth Ostržku reče, ‘Lutke se rodijo kot lutke, živijo kot lutke in kot lutke umrejo’, se zdi, da skuša film servirati modno politično poanto – a stavek prihaja naravnost iz Collodijevega romana. Prav zares: Garrone in njegov soscenarist /…/ sta v knjigi, napisani pred skoraj sto štiridesetimi leti, našla nekaj brezčasnega: besedilo ne potrebuje posodabljanja, da bi nas nagovorilo v teh negotovih časih.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»Garrone je preprosto ustvaril najbolj zvesto priredbo Collodijeve klasike: ne reinterpretacije, pa tudi ne mračne reinterpretacije. Pravljico za vse, že, a takšno z dvema obrazoma: zgodba o leseni lutki se odigra pred kuliso izgubljenega sveta, ki je morda tisto pravo srce filma.«
– Emiliano Morreale, La Repubblica
»V tej osveženi upodobitvi priljubljene italijanske klasike, podkrepljeni z magičnim realizmom in resnično osupljivo prostetiko, Pepe in preganjana lesena lutka raziskujeta dinamiko med očetom in sinom. /…/ Igralska zasedba se ponaša z množico znanih obrazov italijanskega filma, med katerimi najbolj blesti prav Roberto Benigni kot čustveno jedro filma. /…/ Revnega možakarja, ki žrtvuje vse za sina, odigra s subtilnim humorjem in patosom. Za Garroneja Ostržek ni toliko zgodba o lutki, ki bi rada postala pravi fant, ampak bolj zgodba o revežu, ki bi rad postal dober oče.«
– John Bleasdale, Sight & Sound
»Garrone si zasluži vse pohvale za premišljen način, kako je svojo vizijo prenesel na veliko platno. Prav vsak posnetek /…/ je prežet z ljubeznijo do tradicionalnih metod filmskega ustvarjanja. Ostržek je sapica svežega vetra v dobi računalniško generiranih podob.«
– Joseph Walsh, Time Out
»Režiser in njegov soscenarist sta nam poklonila zgodbo, ki sentimentalnost in grotesknost [izvirnika] spaja na zelo vznemirljiv način. Film pogosto deluje skoraj kot grozljivka. /…/ V njem je malce Spak Toda Browninga (in malce Frankensteina), ščepec Alice v čudežni deželi ter kanček Starega in Novega testamenta. /…/ Ostržek je resnično bizarna zgodba; Garrone iz nje ustvari čudno privlačen spektakel.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Garronejeva priredba je brez dvoma prelomna. Najbolj osupljiv dosežek filma je morda prav način, kako realistično prizorišče, naseljeno z revnimi, lačnimi prebivalci Italije 19. stoletja, združi s sanjskim, fantastičnim tonom knjige.«
– Deborah Young, The Hollywood Reporter
»Protagonist filma ni toliko uporna lutka, ampak Italija s svojim morjem in plažami, vaščani, palačami, vilami in utrdbami; siromašna, a prelepa dežela, kjer ljudi in njihova težka življenja obkroža narava. Nekakšen zemeljski paradiž ali oleografija Kristusovega rojstva, kjer lahko celo anomalija, kakršna je Collodijeva lutka, najde prostor za svojo slikovito pustolovščino. /…/ Italija devetnajstega stoletja s težiščem v majhni toskanski vasici, kraj in čas pred strahovito umazano Italijo /…/, ki jo je Garrone kasneje učinkovito opisal v Gomori, Resničnosti in Dogmanu.«
– Marco Belpoliti, Doppiozero
»Ali je Garronejev Ostržek politični film? Seveda, tudi to: samo vizionarski filmi, kakršen je ta, nam lahko povedo nekaj o svetu, v katerem živimo. Za tiste, ki tega ne vidijo in ne razumejo, morda ponovimo zadnji stavek, ki ga v Benignijevem Ostržku Plavolaska nameni Kodru: ‘Morda je bolje, da si greš kupit par očal.’«
– Gianni Canova
»Pravljica, ki začara s podobami in se približa Collodiju z ljubeznijo, predanostjo in izjemnim spoštovanjem.«
– Paola Casella, MYmovies.it
