Propad ameriškega imperija

La chute de l'empire américain

Denys Arcand, Kanada, 2018, 127 min, kriminalna drama, komedija

Pierre-Paul ima doktorat iz filozofije, a je za dostojno plačilo prisiljen delati kot dostavljalec. Nekega dne na prizorišču spodletelega ropa zagleda torbi, polni bankovcev … Duhovita satirična roparska pustolovščina nastavi ogledalo družbi, ki je dopustila, da denar postane njena vrhovna vrednota.

Duhovito in ganljivo razmišljanje režiserja Denysa Arcanda (nominiranec oskarja za Vdor Barbarov) o vladavini denarja in sesuvanju vseh ostalih vrednot v naši družbi.

Zgodba

Pierre-Paul Daoust, ljubitelj literature in doktor filozofije, je prisiljen delati kot dostavljavec, da bi dostojno živel. Nekega dne, ko dostavlja paket, se po naključju znajde sredi oboroženega ropa, ki se je hudo ponesrečil. Dva človeka sta mrtva, na tleh pa ležita dve športni torbi, polni bankovcev. Milijončki le čakajo, da jih odnese. Pierre-Paul je soočen z moralno dilemo: naj se obrne in odkoraka praznih rok ali naj pograbi denar in izgine?

Iz prve roke

»Vsi smo podaniki ameriškega imperija, katerega moralna gniloba nas že načenja. Vsemogočnost denarja je le eden njenih simptomov. Bomo našli dovolj močan antibiotik, da preprečimo gangreno?«
– Denys Arcand

»Pri snemanju filmov skušam na svoj način slediti staremu principu: nastavljati zrcalo življenju in času. Celo v najbolj oddaljenih kotičkih našega planeta smo vsi podaniki ameriškega imperija. Ampak ta imperij umira in njegovi krči tudi nam povzročajo hude bolečine. Tisti, ki vse upanje polagajo v odhod Trumpa, pozabljajo, da je po Kaliguli prišel Neron, ki so mu sledila tri stoletja neusmiljenega razkroja. V Kanadi lagodno živimo pod dežnikom ‘pax americana’, a moralna pokvarjenost imperija začenja zastrupljati tudi nas. Vladavina denarja je le eden od simptomov. Bomo našli dovolj močne antibiotike, ki bodo ustavili to gangreno? /…/ Film sem naslovil tako, ker si predstavljam, da bodo ljudje, ki bodo o nas razmišljali čez štiristo let, rekli: ‘Ti ljudje so živeli v času propada ameriškega imperija.’ /…/ Delovni naslov filma je bil Zmagoslavje denarja, a se mi je na neki točki zazdel preveč preprost, preozek, saj film govori o marsičem – o ljubezni, sočutju, dobrodelnosti. /…/ Po navadi se s kritiki ne strinjam. /…/ Vendar je v Torontu Robert Fulford napisal sijajno oceno Propada ameriškega imperija /…/. Takole pravi: ‘Film govori o intelektualcih, ki so zelo pesimistični. Govorijo, da gre svet k vragu in da ljubezen ne obstaja več.’ Vse to je sila depresivno. A Fulford potem opozori, da kamera pripoveduje ravno nasprotno. Kamera pravi: ‘Jesen na jezeru Memphremagog je prekrasna in barva vina v kozarcu je zares čudovita. In te ljudi povezuje edinstveno prijateljstvo.’ To torej sploh ni pesimističen film. Kar junaki govorijo, je pesimistično. A če pogledate ves film in njegov filmski jezik, boste ugotovili, da nasprotuje temu, kar junaki govorijo.«
– Denys Arcand

O režiserju

Denys Arcand (rojen leta 1941 v Quebecu) je kanadski režiser, scenarist in producent. Njegov film Le déclin de l’empire américain (1986) je na festivalu v Cannesu prejel nagrado FIPRESCI in bil nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Enako nominacijo je leta 1989 prejel tudi film Jésus de Montréal, ki je v Cannesu osvojil veliko nagrado žirije. Še večji uspeh je doživel film Vdor barbarov (Les invasions barbares, 2003), ki je ob množici drugih priznanj prejel nagradi za najboljši scenarij in najboljšo igralko v Cannesu ter oskarja za najboljši tujejezični film.

Igrajo

Alexandre Landry, Maripier Morin, Rémy Girard, Louis Morissette, Maxim Roy, Vincent Leclerc, Rose-Marie Perreault in drugi

Festivali, nagrade

Valladolid (nagrada FIPRESCI). Toronto. Busan.

Odzivi

»Propad ameriškega imperija se vrti okoli koncepta denarja: kaj pomeni, kako ga uporabljamo, kakšno vrednost ima v našem svetu in kaj lahko ljudem naredi. /…/ Arcandova pronicljiva inteligenca spremeni film v subtilno raziskavo sodobne družbe, kjer stara družbena pogodba, ki je nekoč urejala našo komunikacijo, nima več nobene teže. Duhovita, sardonična satira, v kateri se Mark Avrelij ruva z Machiavellijem.«
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu

»/…/ Propad ameriškega imperija je Čedno dekle za socialiste, kapitalistično ozaveščena pravljica, kjer dobri fant ne poskusi le izpeljati popolnega zločina, ampak tudi osvoji srce prostitutke, ki so jo prej zanimali le ameriški dolarji.«
– John DeFore, The Hollywood Reporter

»Propad ameriškega imperija, ki ga napajajo izmenični tokovi čudaške duhovitosti, sardonične ciničnosti in s socializmom navdahnjenega idealizma, je sila zabaven premislek na temo kapitalistične čezmernosti in pomanjkanja morale, ki se odigra kot domiselno zasnovana mešanica noir melodrame in komedije studiev Ealing. /…/ Prilika o napačnih dejanjih iz pravih razlogov v svetu, ki je tako pokvarjen, da se v njem splača biti grešnik (tako v materialnem kot duhovnem smislu) celo samooklicanim svetnikom in krepko omadeževanim angelom.«
– Joe Leydon, Variety

»V jedru vsega zla, ki ga vidi Arcand, tiči denar. Ta motiv se kot zlovešč refren ponavlja v filmu, ki z obžalovanjem opazuje poplavo javnih kuhinj in vse večje število brezdomcev na ulicah Montreala ter podaja bridko kritiko korporativnega pohlepa, gonilne sile neenakosti sodobne družbe.«
– Allan Hunter, Screen Daily

»Kljub nevarno dolgi minutaži film švigne mimo na krilih duhovitosti, močnih likov in trdnosti koncepta. Arcand ima veliko povedati o tem, kako družba podcenjuje inteligenco, kako hitro se ljudje prenaglijo pri moralističnem žuganju in kako je nadzor pogosto le druga oblika kapitalizma v akciji – in vse to so relevantne opazke. Med glavnimi igralci vlada izjemna kemija, roparska zgodba v središču Arcandove tehtne tematske snovi pa je sila zabavna.«
– Andrew Parker, The Gate

Bodite obveščeni o dogajanju
v Mestnem kinu Ptuj