Vtisi (Filmska čajanka)

Po ogledu filma smo se, tokrat namesto čaja z medom (ki je po ogledu Medene dežele še bolj zadišal), posladkali ob čudovitih skladbah in glasu Primoža Vidoviča. Malo smo poklepetali in si za novembrsko čajanko izbrali film Salon pri Romy.

Socialna drama britanskega režiserja Kena Loacha o neizprosnih razmerah na trgu dela se nas je globoko dotaknila in nam dala veliko snovi za debate. V preddverju pa so naš že čakali čaj, pecivo in – rumeni tulipani.

Filmski divi Catherine Deneuve in Juliette Binoche, ki sta močno zaznamovali vsaka svojo generacijo, smo tokrat videli v istem filmu – igrali sta mamo in hčer. Odnosi so res zapletena reč, smo ugotovili ob vročem čaju.

Tokrat smo si v prijetni družbi ogledali presunljivo življenjsko zgodbo Judy Garland. Renée Zellweger je za glavno vlogo tri dni pred našo čajanko dobila zlati globus, zdaj pa ji držimo pesti za letošnjega oskarja.

Osebni stik v kinu, topli pogovori, vroč čaj, kaj sladkega in zadnja Almodóvarjeva poetična mojstrovina. Le kaj bi lahko bilo decembra še lepšega? Nič čudnega, da se nas je na Filmski čajanki spet zbralo zelo veliko.

Tokrat nam je Filmsko čajanko poklonila Četrtna skupnost Center. Njena podpredsednica Branka Bezeljak nam je predstavila svoj pogled na odličen film o vrhunskem baletniku Rudolfu Nurejevu.

Po poletnem premoru se je Filmska čajanka vrnila v najlepši podobi: s krasnim filmom o neverjetnem človeku ter prisrčno mešanico zdaj že stalnih in še posebej dobrodošlih novih obiskovalcev. Dobimo se prvo sredo v mesecu!

Reprizo otvoritvenega filma letošnjega 10. Kina brez stropa, islandske žanrsko težko ulovljive Bojevnice, si je bilo mogoče ogledati v dopoldanskih urah. Zdaj pa gre Filmska čajanka na počitnice, vidimo se spet 2. oktobra!

Ogledali smo si dokumentarec o slovenskem izumitelju Petru Florjančiču, ki je pred kratkim praznoval sto let. V njem Peter opisuje svoje življenje hedonista, ki si je z iznajdbami utrl pot do razkošnega in vznemirljivega življenja.

Zdaj se redni udeleženci dopoldanskih filmskih druženj že poznamo, zato klepet običajno steče brez težav. Tokrat pa le ni bilo tako preprosto, saj smo morali po ogledu tako večplastnega filma sami pri sebi še marsikaj premleti.

Minuli petek preminuli véliki Agnès Varda smo se poklonili najprej z ogledom kratkega kolaža najlepših prizorov iz njenih filmov, nato pa še njenega zadnjega filmskega dela O ljudeh in vaseh. Občinstva se je dotaknil do dna srca.

Dokumentarec je bil priložnost, da smo pobliže spoznali eno največjih opernih div vseh časov Mario Callas. Kar pretresljivo se nam je zdelo, ko je pripovedovala, kako zaradi slave ni mogla živeti tako, kot bi si v resnici želela.