Vtisi

Prismuknjeni profesor je izumil zelo izviren časovni stroj. Na delavnici, smo si načrt za svoj časovni stroj izdelali tudi mi. Ugotovili smo, da so filmi včasih posneti po knjižnih predlogah in da domišljija nima meja.

Po ogledu dokumentarnega filma o Finski, deželi tisočerih jezer, smo v avli kina idelali vsak svoje pisano jezero in to kar v kozarcu (tistem, kjer so velikokrat kisle kumarice). In zakaj bi vsa jezera morala biti modra?

Tokratni film nam je dal misliti, kaj bi sami storili, če bi se skupaj z otrokom in partnerjem znašli na idiličnem otoku daleč od civilizacije. Potem smo se še malo pogovorili o spanju, plenicah in zobkih, pa je bil dan popoln.

Po ogledu izjemne animacije z brezčasno, srčno zgodbo, smo tudi mi spletli prijateljstva ob izdelavi pisanih zmajev, ki so na koncu tudi poleteli. Parkirišče pred kiom smo napolnili s smehom in letenjem.

Lutkovna animirana dogodivščina nas je spodbudila, da je naša vrana dobila premikajoča krila in naš pisani ježek svoje bodice. Ugotovili smo, da lutke animiramo in da za slikanje ne potrebujemo čopiča.

S Tomažem Horvatom, programskim direktorjem Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, smo se pogovarjali o avtorju prvih slovenskih filmskih posnetkov. Tri iz let 1905 in 1906 smo si tudi ogledali.

Kot se za predpočitniško vzdušje spodobi, smo si tokrat, po ogledu prisrčne nemške komične drame, za spremembo privoščili čajanko v tropskem slogu. Čaj je bil tokrat ledeni, ob pecivu pa smo se razvajali še s sadjem.

Po ogledu filma smo se podali med zelišča v botanični vrt Tal 2000. Tam smo veselo spoznavali rastline in minerale, se sprehajali po čudoviti naravi, se skrivali v rovu, jedli sendviče in seveda peli Kekčevo pesem.

Zadnji Kinoskop sezone je bil nekaj posebnega, saj smo si ogledali kar 6 kratkih animiranih filmov. Spoznali smo, kaj je to festival, z mentorico Anjo iz Društva Slon pa smo si izdelali tudi vsak svoj slikofrc (flipbook).

Družili smo se z nepozabnimi filmskimi liki, ki jih je ustvaril italijanski režiser Paolo Sorrentino. Mladost nas je zabavala in nam dala misliti, poskrbela pa je tudi za obilo tem za prisrčen klepet ob čaju in pecivu.

V letu, ko Mestni kino Ptuj praznuje 120 let od prve kinopredstave, smo v goste povabili zgodovinarko, dolgoletno sodelavko Zgodovinskega arhiva na Ptuju, zvesto obiskovalko ptujskega kina in zakladnico zgodb iz dolge zgodovine Ptuja, kina in filma. Štiri filme, ki so v različnih obdobjih nastali na območju Ptuja, smo z arhivskih 35-milimetrskih filmskih kopij predvajali na še vedno prijetno brnečih Iskrinih projektorjih iz leta 1964.

Mravljica Tina iz ptujskega kina se je odločila, da si izdela nov avtomobil. Pri razmišljanu, kako se naj tega loti, si je pomagala z ogledom filma A je to!, v katerem je veliko zelo kreativnih idej. Kot nas učita tudi Pat in Mat, je treba biti vztrajen in še tako nenavadne ideje zaživijo.