Vtisi (Filmska čajanka)

Zdaj se redni udeleženci dopoldanskih filmskih druženj že poznamo, zato klepet običajno steče brez težav. Tokrat pa le ni bilo tako preprosto, saj smo morali po ogledu tako večplastnega filma sami pri sebi še marsikaj premleti.

Minuli petek preminuli véliki Agnès Varda smo se poklonili najprej z ogledom kratkega kolaža najlepših prizorov iz njenih filmov, nato pa še njenega zadnjega filmskega dela O ljudeh in vaseh. Občinstva se je dotaknil do dna srca.

Dokumentarec je bil priložnost, da smo pobliže spoznali eno največjih opernih div vseh časov Mario Callas. Kar pretresljivo se nam je zdelo, ko je pripovedovala, kako zaradi slave ni mogla živeti tako, kot bi si v resnici želela.

Ogledali smo si dobitnika zlate palme na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu, ki je tudi nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Dober film + dobra družba + čaj in dopoldan je minil, kot bi mignil!

Osmoljenca zlatih globusov, ki so jih podelili pred nekaj dnevi, smo si ogledali v velikem številu. Dobre družbe tudi tokrat ni manjkalo, ob čaju, kavi in pecivu pa smo rekli kakšno filmsko in kakšno nefilmsko.

Ogledali smo si film o gospe, ki zadnji dan poletja ugotovi, da je zadnji vlak iz obmorskega letovišča odpeljal brez nje, in do naslednjega poletja ostane tam. Ob čaju smo se potem pogovarjali tudi o tem, da je vsak kdaj sam.

Tokrat filmko druženje ob dobitniku štirih oskarjev: za najboljši film, režijo, glasbo in scenografijo. Mojster pripovedništva Guillermo del Toro nas je spodbudil, da je beseda tekla naprej ob čaju in pecivu.

Na aprilski čajanki smo si postregli z resničnostnim filmom, ki zajema obdobje desetih let, ne sledi senzacijam, temveč občutjem. Film brez scenarija, a s številnimi soscenaristi, človeškimi in nečloveškimi.

Prvi v celoti v olju naslikan celovečerni film izjemno življenjsko zgodbo Vincenta van Gogha prenese na filmsko platno z oživljanjem njegovih slik. Navdušeni nad umetnostjo smo druženje nadaljevali v avli kina.

Z nostalgijo smo se spominjali let, ko smo si enega najuspešnejših slovenskih filmov vseh časov, komedijo Jožeta Bevca iz leta 1977, ogledali prvič. Tokrat je bil prvič na ogled v restavrirani digitalizirani verziji.

Tokrat smo si ogledali film o jalovi gonji po uspehu. Režiser Marko Naberšnik ga je posnel v Mariboru, in tudi zaradi tega nam je bil še posebej zanimiv. Poskrbel je za marsikatero iztočnico za pogovor ob čaju in pecivu.

Veliko se nas je zbralo, da smo si ogledali film, ki nas je najprej ohladil s plavanjem v ledeni Vltavi, nato pa ogrel s toplo družinsko zgodbo. Četrtna skupnost Center je prijazno poskrbela, da tokrat ni bilo vstopnine.