Vtisi

K doživljanju filma veliko pripomore tudi zvok. Posneli smo različne šume, dialoge in z različnimi enostavnimi inštrumenti tudi glasbo. Tako smo zaključili cikel štirih srečanj našega celoletnega filmskega raziskovanja.

Tokrat filmko druženje ob dobitniku štirih oskarjev: za najboljši film, režijo, glasbo in scenografijo. Mojster pripovedništva Guillermo del Toro nas je spodbudil, da je beseda tekla naprej ob čaju in pecivu.

Na aprilski čajanki smo si postregli z resničnostnim filmom, ki zajema obdobje desetih let, ne sledi senzacijam, temveč občutjem. Film brez scenarija, a s številnimi soscenaristi, človeškimi in nečloveškimi.

Trije razbojniki so nam povedali svojo zgodbo, nato pa otroke odeli v klobučke enakih barv in nas popeljali v votlino, da smo jo skupaj porisali. Z nami so delili svoj sladki zaklad in nas spomnili, da je pravi zaklad prijateljstvo.

Dostopnost tehnologije že vsakomur omogoča snemanje. Izdelati pravi igrani film pa ni tako preprosto. Zanj potrebujemo besedilo, igralce, snemalce in še marsikaj. Preizkusili smo se v kratkem dialogu in odnosu pred in za kamero.

Prvi v celoti v olju naslikan celovečerni film izjemno življenjsko zgodbo Vincenta van Gogha prenese na filmsko platno z oživljanjem njegovih slik. Navdušeni nad umetnostjo smo druženje nadaljevali v avli kina.

Z nostalgijo smo se spominjali let, ko smo si enega najuspešnejših slovenskih filmov vseh časov, komedijo Jožeta Bevca iz leta 1977, ogledali prvič. Tokrat je bil prvič na ogled v restavrirani digitalizirani verziji.

Moli je v filmu pričakovala bratca. Tisti Kino vrtičkarji, ki imamo mlajše bratce in sestrice, smo se spomnili, kako je tudi nas skrbelo, ali nas bodo mamice še naprej cartale. Najbolje je, da skrbi odženemo – kot kurent zimo. Da bi bili za pusta tudi mi majčkeno strašni, smo si naredili maske z ogromnimi očmi.